Nemška tobačna industrija je izrazila zaskrbljenost zaradi predloga Evropske komisije o znatnem zvišanju obdavčitve cigaret, kar bi lahko povzročilo, da bi cena paketa cigaret v Nemčiji poskočila z okoli 8,50 evra na več kot 12 evrov. Opozarjajo tudi na morebitno podražitev 30-gramskega zavitka tobaka na 18 evrov, kar bi predstavljalo 'cenovni šok' za potrošnike.

Zveza vseh indijskih združenj kmetov (FAIFA) je izrazila oster protest proti odločitvi indijskega finančnega ministrstva o uvedbi dodatnih trošarin na tobačne izdelke, ki so stopile v veljavo 1. februarja. Kmetje opozarjajo, da bo nova obdavčitev, ki znaša od 2050 do 8500 rupij na 1000 cigaretnih palic, močno znižala njihove prihodke in ogrozila preživetje pridelovalcev v zveznih državah Andhra Pradesh, Telangana, Karnataka in Gujarat. Predsednik organizacije Murali Babu je izpostavil, da povišanje trošarin neposredno krši predhodne vladne obljube o davčno nevtralni reformi, ki naj bi se izvajala v okviru uvedbe sistema GST 2.0. Po navedbah zveze bodo višje maloprodajne cene povzročile upad povpraševanja po zakonitih tobačnih izdelkih, kar bo spodbudilo nezakonito trgovino in tihotapljenje, domači pridelovalci pa bodo ostali s presežki neprodanih surovin. FAIFA zato poziva vlado k takojšnjemu preklicu odločitve in vzpostavitvi stabilnega davčnega okolja, ki bi zaščitilo delovna mesta v celotni vrednostni verigi.

Medtem ko se ugiba o nasledniku nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja, ki naj bi ga po poročanju revije Spiegel utegnila naslediti Ursula von der Leyen, se pojavljajo tudi vprašanja o vplivu tobačne industrije na politike. Primer Torstena Albiga, nekdanjega ministrskega predsednika, ki zdaj dela za Philip Morris, odpira vprašanja o etičnosti in transparentnosti v odnosih med politiki in tobačnimi podjetji, medtem ko na leto zaradi kajenja umre 120.000 Nemcev. Kritiki menijo, da bi von der Leyen kot predsednica Nemčije lahko povzročila manj škode kot v Bruslju.